Prvoten plan potovanja je bil obisk New Yorka, ker pa, kot sedaj že veste, nisva najbolj navdušena nad velikimi mesti, sva rekla, da poskusiva v 9 dni stisniti maksimum. Seveda naju je vleklo k morju… saj sva bila tako zelo blizu Oceanu, a newyorška žlahta nama je to idejo odsvetovala. Hiter pregled zemljevida in odločitev je padla, obiščeva Washington DC.
S čim iz New Yorka v Washington DC?
Vedela sva, da bova v Washingtonu prespala 2 noči, vendar kako bova prišla do tja? Vlak, avtobus, najem avtomobila, morda celo letalo… S to odločitvijo sva oklevala do zadnjega. Mesti sta oddaljeni cca. 400 km. Predstavljate si, kot bi šli iz Portoroža do Lendave, pa še ne bi bilo dovolj, zato bi morali še nazaj do Maribora. Za ljubitelje ceste morda mala malica, za naju stres.
Opcija letalo nama je bila nekako najbližje, a sva jo takoj izločila, saj sva ugotovila, da časovno ne bova s tem nič pridobila, pa še najdražja je bila (cca. 150€/osebo povratna karta).
Najem avtomobila je takoj odpadel, ker ste verjetno že razbrali, da naju dolge vožnje ne prepričajo. Poleg tega pa bi morala pred potovanjem urediti še za vožnjo po ZDA mednarodno voziško dovolenje.
Torej sta nama ostala le še vlak in avtobus. Pregledovala sva vozne rede in se odločila za avtobus iz osebnih razlogov, čeprav sta ti dve opciji tako rekoč enakovredni.
Z avtobusom vidiš tudi okoliška mesta, je najcenejša opcija, nama je bila avtobusna postaja najbližje nastanitvam in vozni red nama je ustrezal. Pa prevoznik Flixbus ima res ugodne cene in udobne avtobuse. Kaj pa njihovi vozniki? Posebna zgodba, ostani z mano do konca, ko ti jo razkrijem. ;-)
Cena:75€ / osebo povratna
Prenočišče v Washington DC
Glavno mesto Združenih držav Amerike ponuja veliko možnosti prenočišč. Prenočišča sva iskala tako na Bookingu, kot tudi preko Airbnb-ja. Žal pa tudi tukaj cene niso najnižje. Najina odločitev je bila nastanitev poleg glavne železniške in avtobusne postaje. Seveda bi lahko iskala nastanitev nekoliko ven iz centra mesta in bi tako nekaj malega privarčevala, vendar bila sva časovno omejena. V mestu sva ostala 2 noči, kar je 3 dni. Realno pa sva imela za konkretno raziskovanje mesta na voljo samo 1 dan, saj naju je spremljal konkreten dež oba dneva, ko sva bila na poti. Sreča? Lahko rečem, da jo midva zagotovo imava. Sem jo zdaj »zacuprala«? Upam, da ne. :-)
Najina izbira: Phoenix Park Hotel manjši hotel, na trenutke sem imela občutek kot bi bila na Titaniku, zaradi bolj starinskega – klasičnega izgleda, vendar udoben, prijazno osebje, najbolj nama je bil všeč lobby, kjer imajo brezplačno kavo/čaj in prostor za sproščanje, druženje in spoznavanje ostalih gostov. V pritličju je tudi irski pub, ki sva ga zvečer obiskala in nekoliko podoživela občutke in spomine na London.
Hotel ima možnost ob doplačilu tudi zajtrk, za katerega se nisva odločila, saj sva se raje 2 jutri zapovrstjo sprehodila za vogal v Corner Bakery, ki se je izkazal za cenejšo in veliko boljšo izbiro (kolikor sva uspela videti in oceniti hotelske krožnike).
Kaj si ogledati v Washington DC?
Veliko v enem dnevu zelo težko, a se nisva dala. Rahlo utrujena od preteklih dni, sva se podala na raziskovanje Washingtona že v zgodnjih jutranjih urah. Že prvih nekaj korakov po ulici Washingtona je v naju prebudilo drugačne občutke, kot sva jih doživljala v New Yorku, zato sva se oba strinjala, da ima to mesto potencial. Vendar najprej pravi ameriški zajtrk z natančno 1010 kcal. Noro. Kaj takega pa še ne. Še dobro, da sem sama izbrala jogurt s kosmiči, saj bi se ob tem zajtrku po moje še danes nekje kotalila po Washingtonskih ulicah. :-) Sem pa vseeno pomagala Juretu pri nekaj grizih palačink z javorjevim sirupom in lahko potrdim, da so bile dobre.
Sedaj pa sva podkrepljena za raziskovanja glavnega mesta Amerike.
- United States Capitol
Velika mogočna stavba, katere vrh sva videla že pri dan pozno popoldne, ob prihodu pred hotel naju je kar klicala, a za vsako ceno v močan naliv pa res nisva imela želje it, zato sva raje počakala na jutro. Tako sva izkoristila prvo možnost, ki se nama je ponudila. Bilo je čarobno. Sobotno jutro, tik po dežju, dani se, mimo naju vsake toliko švigne kakšen tekač. Semaforji se izmenjujejo, vendar prometa ni, ulice so prazne. Začuti se urejenost, čistost, kamorkoli se obrneva se v daljavi »sveti« bela mogočna stavba, katere ne poznava pomen, a na pogled nama je všeč. Sprehodiva se čez park, kjer nama hitro ukradejo pozornost veverice. Še par korakov in stojiva pred Capitolom, sedežem kongresa Združenih držav. Presenečena sva nad tem, da ni pretiranega varovanja, vsaj vidnega ne. V miru si ogledava vsako podtankost, narediva par fotografij in se odločiva, da se na isto mesto vrneva še zvečer.
In res sva se vrnila, jutranji opis se je samo še poglobil v mir, luči so naredile svoje in midva sva uživala v razgledu.
- Washington DC Cemeteries
Zanimiva izkušnja, ki je nisva pričakovala in sicer, da je vstop na pokopališče skoraj tak, kot bi šla na letalo, z varnostnimi pregledi in rentgenskim skeniranjem torb. Gre za res ogromno pokopališče, ki se razprostira na več kot 253 hektarov in kaj hitro nama je bilo jasno, da si žal vsega ne bova mogla ogledat peš. Lahko bi izbrala voden ogled, ki vključuje tudi vožnjo s turističnem vlakcem, vendar se za to nisva odločila, saj sva bila omejena s časom. Dovolj nama je bilo že to, da sva začutila in videla utrip pokopališča, se sprehodila po nekaj ulicah in seveda nisva smela spustit grob pokojnega predsednika John F. Kennedy-ja in družine.
S kolesom po mestu
Iskala sva opcijo kako se najbolj enostavno in najhitreje premikati po mestu, da vseeno vidiva čim več, izbirala sva lahko med podzemno, avtobusom ali kolesom. In če nas že malo poznate, veste, da v najin dopust, če se le da vključiva kolo. Kolo je res idealna izbira za lepe dni, medtem ko narediš nekaj za svoje telo lahko ob enem uživaš v pokrajini. Za Washington lahko rečem, da je definitivno prijetno mesto, ki, kljub temu, da gre za glavno mesto, središče in ima tako zelo velike in pomembne stavbe, je prav v njihovi okolici veliko zelenja. Popolno. Dan sva v popolnosti izkoristila in res uživala.
Od pokopališča sva se odpeljala čez Arlington Memorial Bridge. Po poti sem imela občutek, da sanjam, midva na kolesu, razgled na Monument, voda, zelenice in veliko sproščenih ljudi, ki uživajo v naravi, lovijo ribe, imajo piknik, poročno fotografiranje ali so preprosto turisti, kot midva.
Narediva kratek postanek poleg Lincoln Memoriala, si ogledava še Korean War Veterans Memorial in Martin Luther King ter nadaljujeva s kolesompoleg Lincoln Memorial Reflecting Poola. Čarobno,na sredinibazen, z obeh strani drevored, v sredini pa se počasi razprostira pogled na Monument in Capitol. Še prej pa si ogledava World War II Memorial posvečen Američanom, ki so med drugo svetovno vojno služili v oboroženih silah. Sestavljen je iz 56 stebrov, ki predstavljajo zvezne države.
Washington Monument
Na razkrižju poti med Capitolom in belo hišo težko zgrešite velik obelisk – Washington Monument, 169m visok spomenik v čast prvemu predsedniku ZDA Georgeu Washingtonu, narejen iz marmorja in granita, ki je bil, mimogrede, nekoč najvišja zgradba na svetu, vendar ga je že leto kasneje prehitel Eifflov stolp v Parizu. Poleg svoje znamenite podobe služi tudi kot razgledna točka, s katere imate pogled na vse strani – Lincoln Memorial, White House in Capitol. Vstopnice so brezplačne in jih lahko dobite na dan obiska, vendar jih je zaradi velikega številka obiskovalcev in omejitve, priporočljivo vnaprej rezervirati (strošek rezervacije 1$).
- Smithsonian National Air and Space Museum
Muzej letalstva in vesoljskega programa je eden izmed muzejev v okviru Smithsonian inštitucije, ki se razprostirajo ob National Mallu, med Capitolom in Monumentom, vstop pa je brezplačen, le na njihovi spletni strani, si izberete datum in termin vstopa, vsak dan med 10 in 16.uro. Rezervacijo mesta naredite tukaj.
Če ste že prebrali najine ostale bloge, vam je jasno, da je Jure precej navdušen nad aviacijo in je bil zato tudi ta muzej na najinem seznamu, vendar sva bila prvi dan ob prihodu že prepozna, prav tako je bil odhod tretji dan prezgodaj, dan, ki nama je preostal, pa je bil preveč sončen in lep, da bi ga zapravila v notranjosti, tako da je ta del načrta bil vedno za »deževne dni«.
- Obisk bele hiše – White House
Čeprav v Belo hišo ne moreš vstopiti brez posebnega povabila, se lahko fotografiraš pred to ikonično uradno predsedniško rezidenco. Želja, verjamem da marsikoga, vendar to mesto v naju ni pustilo neke posebne vrednosti, mogoče zato, ker so bili ravno v času najine obiska pred Belo hišo glasni in množični protesti… mogoče pa tudi zato, ker sva pričakovala nekaj več, kot le vidiš na fotografijah. Gre za tako rekoč najbolj zavarovano stavbo na svetu, zato je bilo pričakovati, da ravno blizu te ne bomo prišli.
- Na stojnico s hrano
Hrana v Ameriki naju nikakor ni prepričala, z izjemo zajtrka, ki sem ga omenila zgoraj, ampak nekako izjemno kul se nama je zdelo, da sva se med ogledom mesta ustavila na ulici, kjer je bilo polno »food truckov«, torej malih tovornjakov s hrano, usedla na klopco in pojedla hamburger. Če je bila že najina izbira slaba, sva imela vsaj lep razgled na Monument in na veliko razposajeno razpoloženih ljudi, ki so se med seboj družili ob koncu tedna.
Kako do kolesa v Washingtonu?
Podobno kot v New Yorku, no in tudi Ljubljani, so v Washingtonu postaje, kjer lahko prevzamete oziroma pustite kolo. Najem je mogoč s pomočjo aplikacije Capital Bikeshare DC. Cena vsakega odklepa je 1$, potem pa se najem obračuna glede na čas, 5 centov na minuto. Na voljo je tudi dnevni paket, kjer za 8$ dobite neomejeno število voženj v 24 urah od prve vožnje. Pri slednjem pa morate upoštevati še dodatno pravilo, namreč posamezna vožnja lahko traja največ 45minut. Ta pogoj je verjetno zato, da si pač nekdo ne vzame kolesa za 24ur domov, kar je povsem prav in pošteno, pri samem raziskovanju pa ne povzroča nekih težav, vsake toliko preveriš čas in najdeš naslednjo postajo na poti ter kolo enostavno zamenjaš z drugim. Na voljo so tudi električna kolesa, ta so nekoliko dražja in nimajo možnosti dnevnega najema.
Za konec pa še obljubljena poti nazaj v NYC :-)
Štiri urna vožnja nazaj v NYC v slabem vremenu se je še podaljšala zaradi neverjetne gneče na avtocesti, pa tudi ob vstopu v mesto. Vožnja je bila vse prej kot sproščena, saj je voznik celo pot sunkovito pospeševal in zaviral, da smo konstantno »leteli« naprej v sosednji sedež. Prvih nekaj minut tega ne zaznaš, ampak po štirih urah smo bili že vsi pošteno utrujeni od načina vožnje, predvsem pa če si spremljal cesto si bil konstantno v stresu, saj je taka vožnja lahko tudi nevarna. Prihod na postajo v New York City pa je sopotnik pozdravil z: »We survived.« Ta stavek nas je vse pošteno nasmejal in mogoče tudi malenkost opogumil, da smo izstopili v deževen New York. Več o tem pa v naslednjem blogu.