Dejstva o Portugalski, ki so naju navdušila

Vsaka država je po svoje posebna in drugačna od naše ljube Slovenije. Seveda nam na vsakem potovanju ni vedno vse po godu, a obstajajo stvari, ki nas navdušijo. Na Portugalskem sem začutila, da moram deliti z vami par stvari, ki so naju navdušile. Za konec pa sem dodala, kaj naju je presenetilo.

Čistoča na Portugalskem naju je presenetila in očarala. Zamenjala sva pet različnih nastanitev, v različnih delih države, in vse so bile izjemno čiste. Če sem se še tako zelo trudila, da bi našla kaj umazanega, nisem.

Prijetno presenečenje so bili tudi javni wc-ji na letališčih, v barih, restavracijah ali celo na bencinskih črpalkah sredi ničesar – vedno čisti, urejeni in opremljeni s toaletnim papirjem, toplo vodo, milom in papirnatimi brisačkami za roke. Morda sva imela srečo, ampak tako je bilo.

Ulice in parki so lepo urejeni, pometeni in brez smeti. Prav ta čistoča je ena izmed ključnih stvari, ki nama je najbolj všeč.

Kot ljubitelja morja sva se seveda počutila na Portugalskem »doma«. Ob morju sva se, kar se le da, največ zadrževala in uživala. Divje valovanje Atlantika, ki buta ob visoke klife, je pravo doživetje. Kako zelo mogočna je narava in kakšno moč ima. Občutki vetra v laseh, prijetno sonce, ki je božalo najino kožo, v ozračju se je čutila sol. Pred očmi pa kulise, ki te prevzamejo. Občutek svobode. Težko z besedami opišem, kako zelo sva uživala.

Obožujem pampaško travo in dejstvo, da tam raste kar tako ob avtocesti, kot pri nas plevel, je waw. Tukaj pa sem se jo res nagledala in občudovala. Prav tako resje, ki ga običajno pri nas kupujemo samo kot dekorativno rastlino za zimske dni, je tukaj na voljo tik ob cesti, tako kot pri nas rastejo spomladi zvončki in trobentice. Res sva imela čudovite razglede, ko sva se peljala proti Portimau čez Marmelete.

Ja, ja zdaj boste rekli, da že kar vse obožujem. Resnično nisem neka ljubiteljica rož in rastlin, ampak pampaška trava in evkaliptus sta moji najljubši. In prav Portugalska ima oboje. So največja pridelovalka evkaliptusa v Evropi, z obsežnimi nasadi, ki pokrivajo kar 25 % njenega gozdnega področja. En majhen delček sva ga videla in lahko rečem, da je bilo božansko. Če bi le ostala dlje časa ali bila na Portugalskem s svojim avtom, prisežem, da bi ga narabutala. J Ni ga čez sveže vejice pod tušem… Oh, kako omamno diši, kar zdaj voham, čeprav ga nimam trenutno doma.

Ja, prav ste prebrali. Sprva sploh nisem vedela za kaj se gre. Ribje konzerve so na Portugalskem priljubljene. Takšnih trgovin in specializiranih butikov, ki so posvečeni izključno različnim vrstam konzerviranih rib je na vsakem vogalu. Portugalska ima dolgo tradicijo ribištva zato jim svežih rib nikoli ne zmanjka. Nekaj jih pa tudi konzervirajo, ali pač veliko. :-)

Te trgovine niso le običajne trgovine, ampak prava umetnost, ki pritegnejo mnoge turiste. Ribja konzerva pa je lahko tudi edinstven kulinarični spominek s Portugalske.

Prometno dovoljenje imajo v obliki kartice. O ja, to bi si želeli tudi v Sloveniji. To se nama je zdela priročna rešitev, saj je kartica kompaktna in lažja za shranjevanje v denarnico. Upam, da bere ta blog tudi kdo, ki lahko vpliva na to. :-)

Za konec pa kot obljubljeno še stvari, ki so naju presenetile in jih nisva pričakovala.

Prepotovala sva z avtom od Lizbone pa do juga do Algarve pa severno do Penicha. Presenetile so naju ceste. Pričakovala sva da so boljše kot pri nas, vendar žal tega ne moreva potrditi, saj so bili nekateri deli avtoceste kar tresoči in nič kaj urejeni. Cestnine pa glede na ceno naše tedenske vinjete, zelo drage. Na cestah so tudi nekoliko drugačne omejitve hitrosti kot pri nas. Recimo maksimalna dovoljena hitrost na avtocesti je 120km/h.

Zelo radi imajo krožišča, rdečo luč na semaforju pa sva videla le nekajkrat. Namreč zelo radi uporabljajo zeleno luč kot »pelji« in utripajočo ali svetlečo oranžno, ki pomeni pelji, vendar ob tem bodi previden. Je pa promet umirjen in nič kaj preveč živčen tako, da je vožnja prijetna.

Čez cel teden sva se spraševala kakšni ljudje so Portugalci. Nekako sva pričakovala, da bodo prijazni in odprti tako kot v Španiji, ampak preprosto ni bilo tako. Morda sva res naletela le na neprave. Ne morem trditi, da sva bila deležna slabe izkušnje, vendar neke pretirane dobrodošlosti pa tudi nisva bila deležna.

Raznolikost ljudi na Portugalskem me je resnično presenetila. V Lizboni sva opazila, da je na javnem prevozu in na številnih drugih mestih prisotna bogata mešanica kultur in različnih narodnosti. To zagotovo daje mestu poseben, barvit utrip. Na trenutke sva se, glede na barvo kože, celo počutila v manjšini, kar naju je prijetno spomnilo, kako odprta in raznolika je Portugalska.

Kaj je bilo pa tebi všeč na potovanju po Portugalskem in kaj te je presetilo. Napiši nama spodaj komentar.