Jordanija – vse kar moraš vedeti preden greš na pot

V Jordaniji se nahaja ena izmed 7 čudes sveta, ki privablja popotnike iz celega sveta. Čeprav midva med potovanjem nisva srečala nobenega Slovenca, verjamem, da bo ta zapis komu izmed vas pomagal pri prihodnjem planiranju potovanja. V tem blogu najdete vse izkušnje in praktične nasvete, da vam bo planiranje lažje, potovanje pa bolj sproščeno.

Slovenski državljani potrebujemo za vstop v Jordanijo veljaven potni list in pa vizum. Postopek pridobitve vizuma je enostaven in prilagojen turistom. Poti kako pridemo do njega je več, zato se pred odhodom v Jordanijo pozanimajte na uradni strani Ministrstva za zunanje zadeve o aktualnih zahtevah in določilih.

Cena vizuma ob prihodu na letališče  Queen Alia v Ammanu sva videla, da je bila 40 JOD, kar znaša približno 49,42€.

Sama sva se odločila, da kupila pred prihodom v Jordanijo Jordan Paas in bila tako oproščena stroškov za turistični vizum. Jordan Pass vključuje obisk 40 različnih turističnih znamenitosti vključno s Petro. Zbirate lahko med 3 različnimi možnostmi (razlikujejo se le v številu dni obiska Petre). Zakaj sva se tako odločila in več o Petri, pa si lahko preberete v naslednjem blogu.

Več o Jordan Passu tukaj.

Uradna valuta v Jordaniji je jordanski dinar (JOD). Kreditne kartice sprejemajo v večjih mestih in turističnih območjih, vendar vam priporočam, da imate pri sebi vedno nekaj gotovine. Menjalnice in bankomati so na voljo v večjih mestih.

Uradni jezik v Jordaniji je arabščina, ki jo govori večina prebivalcev. A brez skrbi – v turistično obiskanih krajih, kot so Aman, Petra, Wadi Rum in Aqaba, velika večina domačinov govori tudi angleško, zlasti v hotelih, restavracijah, turističnimi vodiči…

Tudi tokrat se je izkazalo, da domačini cenijo, če turisti poznamo vsaj nekaj osnovnih besed v arabščini. Kot po navadi je Jure s svojo simpatično, čeprav polomljeno arabščino hitro pridobil njihovo naklonjenost – in v zameno prejel kar nekaj brezplačnih “učnih ur”. Na ta način sva se pogosto zapletla v pogovor z domačini in izvedela več, kot bi iz turističnih vodnikov.

Razmere na bližnjem vzhodu se lahko hitro spremenijo, zato svetujem, da pred potovanjem vedno preverite aktualna opozorila in priporočila na uradnih spletnih straneh, kot je Ministrstvo za zunanje zadeve.

Kljub temu je po mojem mnenju Jordanija ena izmed varnejših držav v tistem delu in velja za gostoljubno ter turistom prijazno destinacijo. Midva se med celotnim potovanjem nisva niti enkrat počutila ogroženo ali nelagodno – nasprotno, ljudje so bili prijazni, okolje urejeno, občutek pa prijeten in varen. Seveda pa je vedno priporočljivo potovati z osnovno mero previdnosti, kot kjerkoli po svetu.

Jordanijo je mogoče obiskati skozi vse leto, a najbolj prijeten čas za potovanje je pomlad (marec–maj) in jesen (september–november). Takrat so temperature najbolj znosne. Midva sva Jordanijo obiskala v drugi polovici maja – čez dan so bile temperature že zelo visoke, zato so bili ogledi v popoldanski vročini precej naporni. Po drugi strani pa so bile noči še vedno prijetno hladne, zlasti v puščavi Wadi Rum. Poletje (junij–avgust) prinaša skrajne vročine, zlasti v puščavskih predelih, medtem ko so zime milejše, a v višjih legah lahko tudi hladne.

Jordanija je poleti eno, pozimi pa dve uri pred Slovenijo – razlika je tako majhna, da jet laga skoraj zagotovo ne boste občutili.

Takoj ob prihodu na letališče je na voljo nakup fizične lokalne SIM kartice, vendar se je izkazalo, da je ta dražja in ponuja manj podatkov kot eSIM. Zato sva se odločila za ponudnika Holafly, ki nama je ponudil boljši deal.

Če želite tudi vi prihraniti pri dostopu do interneta, lahko svoj eSIM kupite prek te povezave – s tem ne le prihranite, ampak tudi podprete moje delo.

Ob tej priložnosti bi se rada iz srca zahvalila vsem, ki ste med prvomajskimi prazniki opravili nakup prek najine povezave. Prav zaradi vas sva prvič zbrala dovolj Holafly točk, da sva imela »brezplačen internet« na potovanju. Hvala, ker s tem podpirate moj trud in mi dajete motivacijo, da z veseljem še naprej pišem ta blog.

V Jordaniji imajo v uporabi več vrst vtičnic, vendar po najinih izkušnjah nisva nikjer potrebovala adapterja.

Letela sva z letalsko družbo Wizz Air z letališča Dunaj (Vienna International Airport) na letališče Queen Alia International Airport, ki se nahaja približno 36 km južno od Amana. Izbrala sva povratni direktni let, ki je bil cenovno zelo ugoden – vozovnica je znašala le 36 € na osebo.

Ker sva želela potovati čim bolj lahkotno, sva poleg ročne prtljage doplačala le en 10-kilogramski kovček, ki sva si ga delila. Za sedemdnevno potovanje in toplo vreme je to zadostovalo, saj sva se želela izogniti nepotrebni prtljagi in potovati čim bolj enostavno.

Pričakovala sva prometni kaos, a naju je presenetila urejenost in kultura voznikov. Čeprav se sprva prestrašiš pogostega trobljenja, je to le način, s katerim vozniki opozarjajo nase, signalizirajo prehitevanje ali morebitno nevarnost. Prevozila sva Jordanijo vse od glavnega mesta Aman pa do juga do Aqabe in lahko rečeva, da so ceste dobro vzdrževane, ponekod že skoraj na ravni avtocest. Cestnin za zdaj še ne pobirajo.

Slovenski državljani za vožnjo po Jordaniji potrebujemo mednarodno vozniško dovoljenje. Ob najemu vozila naju sicer nihče ni vprašal zanj, a sva ga vseeno pridobila, saj AMZS priporoča njegovo uporabo. V primeru prometne nesreče bi ga namreč pristojni organi verjetno zahtevali.

Ob pogostih policijskih kontrolah ob cesti, niso nikoli od naju zahtevali osebnih dokumentov, zanimala jih je le veljavnost prometnega dovoljenja najetega avta.

Avto sva najela preko Discovercars, kjer sva izbrala agencijo »Direct rent a car« zaradi dobrih ocen in ugodne cene. Skupaj za 7 dni najema z neomejenimi kilometri in doplačilom za polni kasko sva plačala 197€. Dobila sva sicer nekoliko slabši avto, kot sva pričakovala, vsaj vizualno, ampak v Jordaniji hitro spoznaš, da jih ohranjenost avtomobilov ne zanima preveč. Kakorkoli, bistveno je, da je klima delovala in da z avtom nisva imela nobenih problemov.

Cena goriva je malenkost nižja kot pri nas, na vseh bencinskih servisih kolikor sva uspela opazit so cene poenotene, zato ni potrebe po tem, da bi iskali ugodnejše bencinske. Cena na liter približno znaša 1,35€/l za bencin 95.

Če me je navdušila Albanija s hrano lahko rečem, da jo je Jordanija presegla. Falafel, humus, kruh, sladice pa še 100 drugih jedi, ki sem jih okusila na tem potovanju, a jim iskreno ne znam imena so me prevzele. Vse je bilo okusno in sveže. Več o jedeh sem razpisala tudi v posameznih blog objavah, kjer opisujem najino izkušnjo v Jordaniji.

V Jordaniji voda ni pitna, zato je priporočljivo piti ustekleničeno vodo.

Zanimivost: Jordanija je pretežno muslimanska država, zato je uživanje alkohola omejeno, prav tako tudi njegova dostopnost v večini mest. Če pa obiščete Madabo, kjer živi več krščanskega prebivalstva, boste brez težav v trgovinah ali restavracijah našli pivo in svinjino.

Jordanija je muslimanska država, zato je priporočljivo za ženske, da nosimo oblačila, ki pokrivajo ramena in kolena, še posebej pri obisku verskih krajev.

Načrtovanje potovanja v Jordanijo je precej preprosto, še posebej če ste pripravljeni na samostojno vožnjo. Vse glavne turistične točke so med seboj dobro povezane, zato si lahko v nekaj dneh brez večjih težav ogledate največje znamenitosti.

OPOMBA:

Prispevek temelji na najini osebni izkušnji in je bil napisan maja 2025. Ker se razmere in informacije o destinaciji lahko hitro spremenijo, priporočam, da pred potovanjem preverite aktualne podatke na uradnih spletnih straneh.