New York, New York potovanje

Najbolj znano letališče, na katerega prileti večina potnikov, je JFK, vendar sva midva, zaradi ugodnejših letalskih kart, priletela na letališče Newark, kar se je izkazalo za še boljšo odločitev, saj je v neposredni bližini, na poti proti Manhattnu »helipad« od koder poletiš na panoramski let s helikopterjem.

Prvo noč sva prespala v Hampton Inn Newark Airport naslednje jutro pa si privoščila…

Juretove sanje, ki so kar naenkrat postala tudi moje, čeprav tega pred vzletom še nisem vedela.

Še preden sva stopila v New York natančneje na Manhattan, sva si ga ogledala iz zraka. Ko helikopter poleti in se začne dvigovati, se ti odpre čudovit pogled na betonsko džunglo New Yorka, ki se razprostira pod tabo. Helikopter potuje ob reki Hudson od koder imaš popoln pregled nad Manhattnom, Central Park pa iz zraka izgleda kot zelena oaza sredi betonskega mesta, kar je neverjetno videti. Kot pika na i pa še prelet nad Kipom svobode.

Podrobnosti o izkušnji z letenjem s helikopterjem brez vrat nad New Yorkom pa v tem blogu.

Potovanje v New York sva si privoščila »all in« bi lahko rekli in zato sva izbrala tudi spanje na najbolj ikonični in prepoznavni lokaciji v New Yorku ter najbolj znan javni trg na svetu. Times Square je znan po svojih svetlečih neonskih reklamah in digitalnih zaslonih.

Izbrala sva M Social Hotel Times Square New York s sobo v 21. nadstropju, ki nama je zagotovil čudovit nočni razgled na Times Square.  No ja, o tem kako zelo čudovit je, bi se dalo razpravljati. Iskreno nama je bilo doživetje, vendar nisva občutila nekega prav posebnega navdušenja nad tem. Definitivno je prijetno opazovat utripajoče reklame in množice ljudi, vendar naslednjič bi izbrala cenovno ugodnejšo nastanitev brez tega razgleda. In bi si ga privoščila le iz kakšne strehe lokala ali hotela, kot je bila to recimo prav v našem hotelu možnost.

Tole je že malce smešno, ampak ja, čeprav doma veliko ne kolesariva oz. bi lahko rekli, da sploh ne, na potovanjih vedno. Tako ni bila izjema niti potovanje v New York, kjer sva izkoristila možnost najema kolesa kar preko aplikacije City Bike. Ta je enostavna za uporabo in deluje na podoben način kot izposoja v Washingtonu oziroma tudi pri nas v Ljubljani. Najdeš najbližjo postajo s kolesi, odkleneš kolo na način, da s telefonom slikaš QR kodo na njem in se odpelješ. New York je kar dobro urejen s kolesarskimi stezami, ki so sicer del vozišča in je na trenutke rahlo strašljivo, ko mimo tebe vozijo njihovi ogromni SUV avtomobili, ampak vseeno je kolesarjenje zanimivo in prijetno, še posebej skozi Central Park. Kar se tiče stroška, sistem zaračuna začetni fiksen znesek prevzema ter 0.30$ na minuto glede na trajanje izposoje, poleg tega pa je potrebno paziti na omejitev, da lahko posamezno kolo uporabljate največ 45 minut, preden ga morate zopet vrniti na eno izmed postaj in tam prevzeti drugo. V primeru prekoračitve časa, se vam obračuna dodaten strošek, če se ne motim, 2.5$ za naslednjih 15 minut. Postaj pa je ogromno, vsaj na Manhattnu, tako da se glede tega ni potrebno precej sekirati, le vsake toliko poglejte na uro. :-)

New York si predstavljamo kot visoke nebotičnike, množice ljudi, finančne trge in neskončno možnosti za uspeh, vendar ne smemo pozabit na Central Park – oazo miru in zelenja. Kolesarjenje skozi Central Park nama je ponudilo drugačen vpogled v New York City. Mirna okolica in čudoviti razgledi, ki so bili nepozabna izkušnja. Občutek svobode in miru, ki sva jo doživela med vožnjo, sta nama dali občutek, da sva našla skrito zakladnico v mestu, ki nikoli ne spi. Točno to sva potrebovala, da »pobegneva pred kaotičnem mestnim vrvežem«. Med kolesarjenjem sva opazila tudi raznolike aktivnosti, ki so potekale v parku. Ljudje so tekli, se sprehajali, se družili in uživali v prostem času. Ta park je res prostor, kjer se prepletajo različne dejavnosti in kjer vsakdo najde nekaj zase.

In čeprav bi lahko v parku preživela več dni, da bi si vse ogledala in res uživala v njem, sva tako izkoristila kolo kot hitrejšo opcijo. Kolesarjenje skozi Central Park je nepozabno doživetje. Široka asfaltirana pot je prepletena skozi cel park. Kar nekajkrat sva se ustavila in ogledala različne znamenitosti kot so: Bethesda Terrace, Bow Bridge, Strawberry Fields…

Na enem delu pa sva tudi odložila kolo in se sprehodila do legendarnega mesta, kjer je brezdomka v filmu Sam doma hranila golobe ter našla klopico, ki jo je Philip Rosenthal iz Netflix serije »Somebody Feed Phil« kupil svoji ženi. :-)

Čeprav sva videla Kip svobode iz zraka, sva si ga ogledala še iz vodne perspektive in to kar brezplačno. Ja tudi midva nisva mogla verjeti, da obstaja v New Yorku tudi nekaj zastonj. No pravzaprav ta trajekt na katerega sva šla, ni prvotno namenjen turistom, ampak lokalcem, ki hodijo delat na Staten Island, vendar se ga poslužujejo vsi.  Trajektni terminal najdeš na dnu Manhattna pod finančno četrtjo, iščeš pa Staten Island Ferry Terminal, ki se nahaja čisto na koncu, ko prepešačiš čez vse terminale, ki so namenjeni turističnim ladjicam.

Plovba ti ponudi sprva čudovito panoramo Manhattna, vendar je vrhunec ko zagledaš Kip svobode.. Poleg njega vidimo še Ellis Island, ki je bila nekoč glavna točka vstopa za milijone priseljencev, ki so prihajali v Združene države. Ta zgodovinski otok je lahko tudi del vašega izleta, saj ponuja muzej in razstave, ki pripovedujejo zgodbo o imigrantski izkušnji. Žal pa sam trajekt tega ne omogoča, če si ga želite obiskati morate prej rezervirati katero izmed turističnih ladjic in več mesecev vnaprej rezervirati karte za vstop v Kip svobode.

Namig:

Stric Google pravi, da je so najboljši trenutki na trajektu, ko se Sončni vzhod ali Sončni zahod odražata na bronastem kipu, ki se zliva s svetlobo in ustvarja čarobno vzdušje. Midva žal nisva imela te priložnosti, saj sva raje za sončni vzhod odšla na Brooklyn bridge.

Za lažjo organizacijo potovanja prilagam vozni red trajekta, ki ga najdete tukaj.

Dežja si definitivno na potovanjih ne želimo, vendar na srečo sva ga imela New Yorku le na dan, ko sva se vrnila iz Washingtona. In zakaj to sploh pišem, saj se vsak znajde na deževen dan na svoj način, ampak tukaj sva morda zaradi vseh ameriških filmov še bolj dobila občutek kot bi doživljala prizore iz filma.

Nekaj pa moram vseeno priznati:

Dež prinese v mesto prav posebno vzdušje. Luči, ki se odbijajo od mokrih ulic, in zvok dežja ustvari edinstveno in romantično vzdušje.

V New Yorku nisva okusila čisto prave gneče, saj sva se ji izognila s podzemno, vendar v dežju sva spoznala prave razsežnosti tega mesta. Promet se mi je tisti dan zdel kaotičen, po cesti se je vila gruča taksijev, nestrpni ljudje zaradi že tako visokih cen taksijev, so jih kar sredi ceste v največjem nalivu zapuščali in se skupaj z velikimi kovčki odpravili vsak v svojo smer k željenemu cilju. Dokler sem te prizore gledala iz suhega, udobnega avtobusa, se mi je vse skupaj še morda zdelo zabavno, vendar kaj kmalu sem morala tudi sama ven. Na srečo sva bila ustrezno obuta in oblečena, vendar ne dovolj dobro za izstop iz podzemne. Zamašeni vodni jaški so pripeljali do situacije, ko je voda iz ulic dobesedno drla na stopnice podzemne, iz katere sva morala izstopit. Nadaljevanje si lahko predstavljate kako je to zgledalo. :-)

V tistem trenutku sem bila hvaležna, da sem ubogala Jureta in se mu pridružila na ideji, da greva v New York nahrbtnikom in ne s kovčkom. 

Ja, to grozno deževno popoldne sva bila namenjena v neposredno bližino WTC-ja, kjer sva imela rezerviran hotel The Cloud One. In točno tako sva se počutila, kot bi spala med oblaki. Dež in megla sta nama zakrivala pogled, vendar morem priznat da je bilo kar romantično in veliko lepše kot na Time Square, vsaj nama. Jutro nama je postreglo s soncem in tako sva videla vse, kar sva zvečer zamujala.