Albanija je neodkrit biser Balkana, ki navdušuje s svojo slikovito obalo ob Jadranskem in Jonskem morju ter bogato kulturno zapuščino, slikovito pokrajino in gostoljubnimi ljudmi. Ponuja od mogočnih gorskih vrhov do čudovitih obalnih mest in plaž, antičnih ruševin ter živahnih mestnih trgov. Zato, po mojem mnenju, v Albaniji najde vsak nekaj zase. Preberi kako smo mi spoznali Albanijo.

Naše potovanje smo pričeli z jutranjim letom s Trevisa, lahko bi rekla, da kar malce ob nehumani uri, a za potovanje pač stisneš zobe. Okrog 11ih smo pristali v glavno mesto Tirano, kjer smo prevzeli že rezerviran renta car in se takoj odpravili na pot. Prijaznost zaposlenih nas je prevzela in takoj smo dobili nekaj nasvetov glede bivanja v Albaniji, poleg tega pa še navodilo, da naj pot nujno začnemo levo. Želimo ga ubogati, a do krožišča že najdemo lokacijo, kjer bomo imeli kosilo in Google maps nas vodi naravnost, torej prekršimo pravilo zaposlenega na rent a carju in gremo desno. Glasni trebuščki, višja sila pač. Nekaj lukenj, da nas malo predrami in spomni kje smo. Šofer zavije desno, pot nadaljujemo kar čez smetišče.

No ne vemo ravno, če je bilo smetišče, zagotovo pa nič kaj urejeno gradbišče, po katerem se ne bi smeli voziti. A smo se. :-)

Sprva nekaj panike, kaj če predremo pnevmatiko, a kaj hitro prevlada želja po adrenalinu, avanturi in neskončnemu smehu. Čez 500 m pa že vidimo hotel v katerega smo bili namenjeni. No natančneje v restavracijo poleg, Bones Steakhouse Tirana s ponudbo jedi, ki niso bile nič kaj albanske, a za prvo kosilo je bila to super izbira. Pač ne moreš takoj vsega imeti prvi dan. Ali pač.

Naša končna destinacija prvega dne je bilo mesto Vlore, a preden smo se namenili tja, smo hitro prevetrili zastavljen plan in tako smo v prvi dan stisnili še Bunk’Art, ki je bil načeloma planiran za zadnji dan. Ta odločitev je bila dobra, saj smo tam spoznali albansko zgodovino in pozneje skozi potovanje lažje začutili utrip države. Za vse neučakane kaj vidiš v Bunk’Artu najdete na tem blogu tukaj. O urejenosti cest sem prebrala veliko in kar nekaj komentarjev je bilo, da je so albanske ceste zelo slabe in da Google maps ni ravno zanesljiv. To smo si sami dokazali že v prvi minuti našega potovanja, zato smo se odločili, da ga ne bomo več brezglavo upoštevali, ampak malce bolj pogledali zemljevid ter uporabili zdravo pamet. Pa nam je res uspelo? Iskreno ne vem a je bila kriv čas, dan v tednu, praznik ali kaj drugega ampak cesta, ki smo jo izbrali, da pridemo do Bunk’Arta je bila prava pustolovščina.

Krožna križišča, kjer velja pravilo močnejšega. Na cesti pa kolesarji, mopedi, kočije, ljudje, ki pred seboj porivajo velike kupe sena, smeti in še iskreno sama ne vem še vse kaj.

Na trenutke smo imeli občutek, da se vozimo ponovno po gradbišču in dejansko smo tudi se, saj so ravno tisti del poti prenavljali. Semaforji za delo na cesti, kaj je to. Ti samo pelji dokler gre. Kulturni šok? Pa iskreno ni bil ravno, a le vseeno drug svet kot smo ga navajeni. Avanturo smo pospremili z veliko mero smeha. Za lažjo predstavo pa video iz tega dela poti. :-)

Za naslednje nočitve sta imela fanta želje, da bi doživeli čim bolj pristno staro albansko življenje, po njuno bi spali kar nekje s pastirji in ovcami z malo zemlje še po tleh. A ženski del ekipe si je želel čisto kopalnico in udobno posteljo. Vsak je malo popustil in iskali smo nastanitev, ki bi bila najbolj ugodna. Najeli smo apartma v mestu Sarande za samo 23 €. Velika družinska hiša z več apartmaji, neverjetno čisto in urejena tako zunaj kot znotraj. Izredno prijazna in topla lastnika. Ja, ja vem. Apartma vas zanima.

Kuhinja vizualno lepa z vso opremo, ki jo potrebuješ za kuhanje, a ko si odprl omarico jo nisi več lepo zaprl brez privzdiga panta. Jedilnica in dnevna soba z raztegljivim kavčem ter terasa s pogledom na morje. Čista in prostorna kopalnica, a v njej pridih Albanije – nedelujoč in vsa obtolčen bojler (voda je bila vseeno topla). :-) Soba z veliko zakonsko posteljo in balkonom. Pogled pa… Pristna Albanija. Pa je le fantoma uspelo.

Če ne drugega smo ob cesti iskali in šteli bunkerje in si s tem krajšali čas v avtu.

Lagala bi če bi rekla, da mi vožnja ni bila naporna. Če dodamo našo briljantno izbiro vozila FIAT Panda je bilo potovanje še toliko bolj naporno, saj je avto za 4 majhen in ne najbolj udoben ter primeren za tako dolge poti. Pa vendar avantura je uspela in bi jo še enkrat ponovila. Vam pa vseeno svetujem, če potujete v več kot dveh, da najamete boljši avto, da bo pot malce bolj prijetna. V kolikor imate na voljo nekaj dni več dopusta, pa ga brez slabe vesti izkoristite in tako kak dan več uživajte v raziskovanje Albanije.

Zdaj, ko tole pišem se mi zdi tale blog že kar malce kičast od hvale, vendar ne morem mimo dejstva, da smo na tem potovanju imeli super izkušnje z gostoljubjem in prijaznostjo ljudi. Vsi od prvega do zadnjega so nas sprejeli s toplim nasmehom in odprtimi rokami ter bili za nas kot goste storiti vse, da smo se počutili dobro. Celo, ko smo se znašli v zagati in prejeli kazen za napačno parkiranje, nam jo je z veseljem poravnal lastnik apartmaja s svojo aplikacijo, saj sami tega čez vikend ne bi mogli storiti.

Da o kulinaričnem razvajanju ne izgubljam besed. Albanska kuhinja je polna okusnih presenečenj, ki združujejo vplive turške, grške, italijanske in balkanske kuhinje. Na voljo je od sočnih mesnih jedi, kot je tradicionalni jagnječji biftek, do svežih morskih sadežev in zelenjavnih jedi. V teh 4ih dneh smo jedli zelo dobro, predvsem pa ugodno. Žal mi je, da nismo naredili kakšno fotografijo več, vendar je bila vedno lakota prehuda, da bi se ukvarjali še s fotografiranjem mize. :-)

Za konec pa lahko rečem samo še to, Albanija je kot skriti dragulj, ki samo čaka, da ga odkrijete. Nikoli si ne bi mislila, da je lahko ta država tako raznolika in ponuja toliko. Verjamem, da v poletnih mesecih še več, vendar glede na to, da sem ljubiteljica miru, mi je ta letni čas čisto ustrezal za obisk.